»Magdalena Gornik je prva in največja mistikinja malega slovenskega naroda. Magdalena je izrazit dar ljubezni Jezusa Kristusa človeštvu. Ker je občutila njegovo ljubezen, še posebej pri prejemanju svetega obhajila, je bila pripravljena sodelovati pri njegovem trpljenju za odrešenje človeštva (prim. Kol 1,24). Na svojem telesu je podoživljala njegove krvave rane in skoraj petdeset let živela samo od svetega obhajila in neke »nenavadne nebeške jedi«. Že s trinajstim letom je dobila prave zelo boleče stigme, ki so bile vidne sedem let, nato pa so bile nevidne, a prav tako boleče.
Na njej so se vedno znova uresničevale Jezusove besede: »Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti« (Jn 15,5). Njeno življenje se je razcvetelo v junaških krepostih vere, upanja in ljubezni ter ponižnosti, potrpežljivosti in pokorščine. Ni podoživljala le Kristusovega trpljenja, ampak na mističen način tudi njegovo smrt in vstajenje.
S svojimi mističnimi pojavi vzbuja v nas vero, upanje in ljubezen ter hvaležnost do Jezusa Kristusa, s svojimi junaškimi krepostmi pa nas vabi k posnemanju. Pri njej se lahko učimo prisrčne ljubezni do Jezusa Kristusa v sveti evharistiji in ljubezni do Matere Božje, pri vseh življenjskih težavah in preizkušnjah pa potrpežljivosti in predanosti Bogu.«