Romarska pot
Romarska pot povezuje kraje v župnijah Sodražica in Bloke, ki so povezani z življenjem mistikinje in Božje služabnice Magdalene Gornik (1835–1896). Za moto so izbrane Magdalenine besede iz prvega zamaknjenja leta 1848. Na nebeški klic je odgovorila, da bo rada hodila po ozki in trnjevi poti svetosti. Krožna pot meri 37 kilometrov in se vzpne s 538 metrov v Sodražici na 858 metrov na Gori. Romamo lahko z avtomobilom, kolesom ali peš. Pot označujejo rumene kazalke in logotip. Pešpot je primerna tudi za družine z otroki.
Romanje lahko pričnemo v Sodražici, kjer je bila Magdalena leta 1852 v župnišču dvakrat na opazovanju. O tem nas seznani informacijska tabla ob župnišču. Nato obiščemo župnijsko cerkev sv. Marije Magdalene. Ob njej je park znanih osebnosti z doprsnimi kipi akademskega kiparja Franceta Goršeta, nekdanjega ljubljanskega pomožnega škofa dr. Stanislava Leniča (župnik v Sodražici med 1955 in 1964) ter literarnega zgodovinarja in univerzitetnega profesorja dr. Ivana Prijatelja. V Sodražici, središču občine, spoznamo bogato zgodovino in dediščino kraja na osmih panojih poleg osnovne šole, ki so bili postavljeni leta 2020 ob 800. obletnici prve pisne omembe naselja.
IZ SODRAŽICE NA GORO Z AVTOMOBILOM ALI KOLESOM
Iz središča Sodražice se odpeljemo proti Loškemu Potoku po vijugasti strmi cesti po pobočju Velike gore. Po dobrih štirih kilometrih se v zaselku Vagovka odcepi lokalna pot na Goro, sosesko petih majhnih naselij: Kržeti, Petrinci, Janeži, Kračali in Betonovo. Pot se položi in pelje skozi lep bukov gozd. Po dobrem kilometru se odpre travnata planjava. Pred sabo zagledamo cerkev Marije Snežne v Petrincih na Gori (858 m), obdano s pokopališčem. Za prezbiterijem cerkve je grob Magdalene Gornik, kamor prihaja vse več romarjev. Od cerkve ob jasnem vremenu seže krasen razgled tja do Triglava. Blizu cerkve je urejeno parkirišče z informacijsko tablo. Romarja na lokacije na Gori, povezane z življenjem Magdalene Gornik, opozarja pet pojasnjevalnih tabel: blizu rojstne hiše v Janežih, ob križu na polju, kjer se je 12-letni prvič prikazala Božja Mati Marija, pri kapelici v Janežih, na kraju v Petrincih, kjer je preživela zadnja tri leta, in ob vhodu na pokopališče. Na bližnjem travniku okoli cerkve lahko molimo križev pot.
PEŠ IZ SODRAŽICE NA GORO
Od župnišča stopimo po ulici Zavrti skozi križišče in mimo Kostanjevega parka z več informacijskimi tablami o Sodražici. Na drugem križišču se usmerimo levo in po 150 metrih zavijemo v ulico Na pesek proti vasi Jelovec. Po dobrem kilometru nas pozdravi nova kapelica Lurške Matere Božje. Njena predhodnica je bila namreč po 2. vojni porušena. Pot se prične vzpenjati na preval Sedlo (642 m), do koder je iz Sodražice 45 minut zmerne hoje. Na Sedlu od leta 1908 stoji podružnična cerkev Sv. družine. Pred nami se v daljavi že odpira pogled na cerkev na Gori.
A naša pot se najprej spusti v vas Globel (575 m), kjer sledimo 300 metrov potočku Sušici. Ustavimo se pri Marijini kapelici, ki so jo leta 1862 zgradili predniki družine Janež. Za njo stopimo na kolovoz, ki se sprva vzpenja polagoma, nato pa vse bolj strmo. Lazi se umikajo mešanemu gozdu, ki poleti ponuja romarju prijetno senco. Po pol ure malce bolj naporne hoje pridemo do kapelice Brezmadežne (799 m) ob robu vasi Janeži (informacijska tabla). Pri njej je mala Lenčka pogosto molila, leta 1860 pa poskrbela za njeno temeljito obnovo.
Omenjena pot je bila do 1894 glavna prometna povezava iz Sodražice na Goro in v Loški Potok. V Janežih stopimo do rojstne hiše in skozi Spodnje Petrince do bližnjega križa prikazanja na polju. Iz Janežev nas loči še 15 minut zmerne hoje skozi vas Petrinci do cerkve Marije Snežne. Iz Sodražice na Goro hodimo s postanki približno dve uri.
Z GORE NA BLOKE
Pot se od cerkve spusti po ozki stezi v Zgornje Petrince. Ustavimo se pri informacijski tabli, kjer izvemo več o zadnjih letih Magdaleninega življenja. Po 250 metrih pridemo do križišča pri vaškem križu in zavijemo levo. Pot nas vodi mimo križa prikazanja. Nadaljujemo skozi vas Kračali in sledimo ovinkasti asfaltni cesti skozi gozd. Po dveh kilometrih zložne hoje se pred nami odpre travnata uravnava z vasjo Ravne in lepo obnovljeno cerkvico sv. Filipa in Jakoba. Vas spada k občini in župniji Bloke. Ko zapustimo Ravne, kmalu prečkamo cesto Nova vas – Loški Potok, romarska pot pa se spusti v Topol. Ob robu vasi nas pozdravi lična Marijina kapelica. Ozka asfaltna cesta je tu skoraj povsem ravna. Na levi se dviga nizka vzpetina, porasla z borovo-smrekovim gozdičem, vasico Hudi Vrh in cerkvico sv. Nikolaja, ki je oddaljena le dobrih 200 metrov od naše poti.
Med travniki po dveh kilometrih prispemo v Faro (726 m). Na levi se najprej ustavimo pri kapelici Žalostne Matere Božje, malo naprej pa sta župnijska cerkev sv. nadangela Mihaela in župnišče. Magdalena je s sestrama živela tu od 1867 do 1893 pri župniku in njenem velikem dobrotniku Janezu Kaplenku. Na pokopališču obiščemo njegov grob z lepo obnovljenim nagrobnikom. O Blokah in Magdaleninem bivanju nas pouči informacijska tabla ob župnišču. Za pot od Gore do Fare potrebujemo dve uri.
Le nekaj korakov nas še loči od Nove vasi (719 m), središča občine Bloke. Ustavimo se pri obnovljeni vaški štirni iz sredine 19. stoletja kot pomniku na vodno oskrbo nekoč. V Novi vasi se lahko odpočijemo in okrepčamo v gostilni.
IZ NOVE VASI V SODRAŽICO
Romanje nadaljujemo po glavni cesti v Sodražico (14 km), pod vasjo Veliki Vrh do vasi Studenec (dva kilometra), kjer se ustavimo pri cerkvici sv. Petra. Nadaljujemo skozi Runarsko, kjer nas sredi vasi pozdravi cerkev Marijinega rojstva. Peš pa lahko krenemo iz Nove vasi nazaj do Fare in po poljski poti do Studenca. Tako se ognemo hoji ob dokaj prometni cesti.
Z Runarskega nadaljujemo pot proti klancu Boncar, ki povezuje Bloke in Sodraško dolino. Kolesarji in peš romarji zapustijo glavno cesto na prevalu (778 m), kjer zavijejo na ožjo makadamsko pot. Sprva je dokaj uravnana, po odcepu za vasico Benete pa se prične strmo spuščati, tako da znaša višinska razlika do doline skoraj 200 metrov. Pot se vije po gozdu in je v spodnjem delu zelo ovinkasta. Ob potoku Bistrici nas pripelje v vas Podklanec (580 m).
Z avtom nadaljujemo romanje po glavni cesti, speljani nad ozko dolino Mateče vode, kjer si je vredno ogledati sotesko Kadice. Po treh kilometrih vožnje se pripeljemo v Podklanec. Na križišču ob prikupni kapelici s podobo sv. Krištofa na zunanjščini (priporočimo se mu za srečno pot) se obe poti združita. Nadaljujemo po glavni cesti in po 500 metrih zavijemo na križišču v Globel in preko Sedla prispemo v Sodražico. Pešpot z Blok v Sodražico traja tri ure in pol.
Z GORE DO NOVE ŠTIFTE V SODRAŽICO
Od cerkve Marije Snežne gremo po lokalni cesti do Vagovke, kjer zavijemo proti Loškemu Potoku in že po 250 metrih krenemo levo proti Travni Gori. Cesta je makadamska, a široka in dobro utrjena. Pelje med gozdovi in lazi, kjer so nekoč mnogi Sodražani imeli svoje pašnike. Po štirih kilometrih dokaj zložne poti prispemo mimo več počitniških hišic do razcepa (879 m). Desno vodi pot do Planinskega doma na Travni gori (893 m), romarska pot pa se nadaljuje proti Novi Štifti. Sprva je dokaj ravna, po kilometru pa se prične hitro spuščati po strmem gozdnatem pobočju. Razredčene krošnje bukev tu in tam omogočijo pogled na del Ribniške doline.
Po štirih kilometrih hoje uzremo pred nami priljubljeno romarsko svetišče Marije Vnebovzete pri Novi Štifti (623 m). Magdalena je sem pogosto romala, na kar nas opozori informacijska tabla ob samostanu. Vzamemo si nekaj časa za molitev in ogled slovite baročne cerkve iz leta 1671. Razkošna senca mogočnih lip, na eni je tudi uta, nam bo dobro dela, enako malica iz popotne malhe. Ko se duhovno spočijemo in telesno okrepčamo, si privoščimo še obširen razgled po Ribniški dolini.
Peš romarji se spustijo po pobočju Brinovega griča po uhojeni stezi, kolesarji in vozniki pa sledijo vijugavi asfaltni cesti do vznožja. Tu zavijejo levo proti Sodražici. Od vasice Lipovšica (527 m) pot poteka vzporedno z glavno cesto, skozi zaselka Vranove Njivice in Podgora, ki spadata k naselju Zamostec. Mimo manjšega smučišča Izver se z Gore po treh urah in pol vrnemo v Sodražico.
